Domov / Arhiv oznak: Iztok Osojnik

Arhiv oznak: Iztok Osojnik

Knjiga spregovori: Zgodovina svetlobe

Jan Němec: Zgodovina svetlobe
Jan Němec: Zgodovina svetlobe, prev. Tatjana Jamnik (KUD Police Dubove, 2017)

Poročilo z bralnega kluba Knjiga spregovori, ki se je zgodil v sredo, 14. marca 2018 v knjižnici Prežihov Voranc. Tokrat je bil predmet pogovora biografski roman sodobnega češkega pisatelja Jana Němca, Zgodovina svetlobe: Roman o umetniškem fotografu Františku Drtikolu, ki ga je poslovenila Tatjana Jamnik.

Pogovor se je začel z razpravo o tem, kakšno je v romanu razmerje med fakti in fikcijo in v čem ta roman presega druge biografske romane. Večina se je strinjala z ugotovitvijo Iztoka Osojnika in prevajalke, da je pripoved sicer izrazito romaneskna, a vseeno v veliki meri upošteva biografska in zgodovinska dejstva, ki plastično zaobsežejo časovno razdobje prve polovice 20. stoletja, natančneje čas Drtikolovega življenja (1883–1961). Plastičnost se manifestira predvsem v pripovedni perspektivi, ki se mestoma suvereno odmika od kronologije, in v drugoosebnem pripovedovalcu, ki je v evropskem romanu precejšnja redkost. Poleg tega je, kot je opozoril Osojnik, v odvijanju romaneskne pripovedi zaznavno vračanje na določene dogodke, pojave in predmete, ki imajo v junakovem življenju simbolno vrednost. Ta je – smo si bili edini vsi navzoči – povezana s tematizacijo tiste razsežnosti romana, ki bi jo lahko označili kot njegovo »skrivnost« oziroma »skrivnostno notranjo nit«, ki pa jo je kljub temu mogoče povsem oprijemljivo navezati po eni strani na prepričljive opise Drtikolovega fotografskega eksperimentiranja in na umetniške probleme, ki so jih v tedanji Evropi odpirala avantgardna gibanja, po drugi strani pa na tisto razsežnost romana – zaznavno predvsem v sklepnem delu –, ki tematizira vzhodnjaški misticizem (iz zgodovine umetnosti vemo, da so ti nauki vplivali na predstavnike evropskih umetniških avantgard) in pozornemu bralstvu omogoči, da ob koncu tudi s te »mistične« perspektive premisli celoten potek resnične življenjske zgodbe izjemnega fotografa. Ob tem spoznanju se je pogovor obrnil k vprašanjem misticizmov in vzhodnjaških naukov, zlasti pa k problemu tematizacije budizma v Němčevem biografskem romanu. Osojnik in še nekateri izmed navzočih so bili do te tematizacije kritični, češ da je premalo natančna. Zato se je pojavilo vprašanje, kako je sam Drtikol pisal o budizmu. Toda to vprašanje je moralo ostati odprto, ker se je čas zelo živahne razprave že davno iztekel. Prav tako ni bilo časa, da bi kaj več spregovorili o mojstrstvu slovenskega  prevoda, ki je še posebej izstopajoč zaradi skrajno domiselno in hkrati natančno poslovenjene zelo zahtevne rudarske in fotografske terminologije.

Z lepimi pozdravi do naslednjega poročila
Vaša Polica Dubova

(Pripravila Jelka Kernev Štrajn)